ECO Novo mesto

 Cerkev za tretje tisočletje

 

 

Kjer se večnost začne vsak trenutek

Vstopili ste v cerkev tretjega tisočletja. V brezčasnost zgovorne tišine. V notranjo zbranost nesnovnosti. V popolno sozvočje novih dimenzij. V sinergijo navdihov. Kjer je lahko vse drugače in hkrati vse domače. Kjer smo bližje Bogu kot kdaj koli prej. Kjer se večnost začne vsak trenutek.

 

Kjer je duša zedinjena s presežnim

Vstopili ste v cerkev 21. stoletja. Kjer je duša zedinjena s presežnim. Kjer smo tako veliki, da Bogu segamo do srca. Prisluhnite zvokom zdravilne tišine. Potopite se v izkustvo neskončno velikega in neskončno majhnega.

 

Kjer je nemogoče mogoče

Vstopili ste v posvečen prostor, nasičen s skrivnostjo. Lep za oko in prijeten za srce. Kjer ima Bog svoje uho na vašem srcu. Kjer je vse aktivno, reaktivno, kreativno in interaktivno. Kjer je nemogoče mogoče.

 

Kjer je vsak dan praznik ljubezni

Vstopili ste v svetišče, kjer ljudje postajamo svetišče. Kjer je vsak dan praznik ljubezni. Kjer postmoderni avditorij še vedno posluša veselo oznanilo Božje Besede: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Evangelij po Janezu 3,16-17)

 

Kjer je vse zedinjeno v eni točki

Vstopili ste v osmerokotno svetišče, v razkošje estetike, kjer svetopisemsko število osem simbolizira novo rojstvo in vstajenje. Potopite se v bogastvo simbolike ubranega sozvočja. Zaplešite z igrivim valovanjem svetlobe in plešočih senc življenja in smrti. Vmes lebdi leteči krožnik, prostrana steklena planjava, kot pašnik za ovce. V njenem steklenem morju se zrcali mehkoba razpršenih mavričnih barv zaveze Božje milosti. Jeklena rebra povezujejo barko Kristusove Cerkve, letečo stekleno ploščad pa objema presevajoča krožnica zmagovitega odrešenja: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (Jezus). Nad njo se v belini razpira neskončna kupola, objeta z mogočnim vencem. Krogi, popolni liki, predstavljajo vključenost, povezanost in večnost. V središču občestva, med valovi koncentričnih klopi, stoji okrogla oltarna miza, znamenje popolne darovanjske ljubezni. Kjer je preseženo zemeljsko in naravno. Kjer je vse zedinjeno v eni točki. Zaradi Kristusovega križa, zakramenta sprave.

 

Kjer lahko postanete nova zgodba

V kapeli za podeljevanje krstnega zakramenta verujočim je krstilnica (baptisterij), kopija krstilnice slovanskega kneza Višeslava iz začetka 9. stoletja. V njeni modrini je odprt izvir večnega življenja, kjer lahko po veri v troedinega Boga postanete nova zgodba. Ne prepustite te priložnosti. Upajte si postati sprememba in drznite si iti (pre)daleč.

 

Kjer se zavedate, zakaj živite

V osrčju svetišča lahko vstopite v najsvetejši prostor, kjer vas v razklonu bleščeče svetlobe, sredi teme, nagovarja starodavni kelih. Kelih Božje ljubezni. Kjer lahko spoznate, da skrivnost življenja ni v tem, da živite, temveč da se zavedate, zakaj živite.

 

Kjer psalm prepeva skozi barvna okna

Vstopili ste v cerkev, ki je posvečena Jezusu, dobremu pastirju. Zato je na glavnih vratih, pod starim kamnitim portalom, napisan 23. psalm kot sodobna vizitka cerkve: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi. Mojo dušo poživlja, vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena. Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita. Pred mano pogrinjaš mizo vpričo mojih nasprotnikov; z oljem mi maziliš glavo, moja čaša je prepolna. Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega življenja; prebival bom v hiši GOSPODOVI vse dni življenja.« (Slovenski standardni prevod Svetega pisma)

 

Ste v svetišču, kjer psalm prepeva skozi velika barvna okna. Štirje unikatni vitraji z govorico barv opisujejo omenjeni psalm: od zelene (ležišče na zelenih pašnikih), modre (tihe vode počitka), rumene (olje za maziljenje glave), rdeče (prelita spravna kri Jezusa, dobrega pastirja, ki daje svoje življenje za ovce), temno vijolične (globel smrtne sence) do prosojno bele (večnost v Gospodovi hiši)...

Okoli cerkve od zore do mraka sije sonce, ki skozi barvna okna poplesuje s svetlobo in s sencami psalma. V oboku vzhodnega okna spredaj, skozi katero preseva jutranja zarja, je faksimile Dalmatinove Biblije iz leta 1584, kajti dan se začenja z branjem Svetega pisma in z molitvijo. V oboku zahodnega okna spredaj, skozi katero vstopa večerna zarja, pa je niz sveč, kajti dan se končuje z zahvalo Bogu.  

 

Popolna estetska razmerja

Cerkev sama po sebi nima posebne opreme, saj je prirejena protestantskemu bogoslužju, je pa bogata njena arhitektura. Gre za popolna estetska razmerja (zlati rez) in modularno koordinacijsko kompozicijo (evklidovsko popolno število 6 in pitagorejsko popolno število 10 tvorita Vitruvijevo popolno število 16, ki pa z Mersenneovim številom 31 tvori novo popolno število 496). Debele stene in prostrano kupolo (12 metrov v višino) povezuje obsežen venec.  

 

Ecce Homo

Nad glavnim vhodom v cerkev je izdelek kiparja Alojzija Progarja »Ecce Homo« (Glejte, človek). Pred vhodom v cerkev pa je kamnita posoda z vodo, ki je simbol življenja, in izraža dobrodošlico duhovno žejnim iskalcem resnice. Na stranskih vratih je logotip cerkve, dobri pastir.

 

Bogata zgodovina

Cerkev stoji na enem izmed sedmih novomeških gričev, na grmskem griču, blizu gradu Grm. Leta 1675 jo je zgradil grmski graščak, baron Wolfgang Ferdinand Mordax. Vidna je tudi na bakrorezu iz Valvazorjeve Topografije dežele Kranjske iz leta 1679.

Cerkev je tudi Mordaxov mavzolej, zato je v cerkvi nagrobna plošča plemiške družine Mordax z letnico 1707, na kateri je v rodbinskem grbu dvoje prekrižanih sekir, obdanih z lovorovim vencem in s krono na vrhu. V grobnici je pokopana tudi Mordaxova žena, Ana Rozina Gallenberg iz gradu Soteska, ki so bili tudi lastniki gradu Brdo pri Kranju.

 

Poleg cerkve je razkošna lesena vila Chaloupa Jaromieřska, svojevrsten etnološki arhitekturni spomenik. Vila je bila pripeljana po železnici iz Prage, s panslovanske razstave. Tu jo je leta 1895 postavil znani novomeški tiskar in založnik Janez Krajec (1843-1921), rodoljub in pobudnik ustanovitve novomeškega Sokola. Danes je v njej uprava Cerkve.   

Obe stavbi sta v lasti Evangelijske cerkve Dobrega pastirja Novo mesto.

 

Z grmskega griča je viden razgled na škofijski Stolni kapitelj in na staro mestno jedro. Ob lepem vremenu pa se vidi na vse strani, na eni strani na zelene Gorjance, na drugi strani pa celo do zasneženih Kamniško-Savinjskih Alp in še dlje. 

 

Mnogo križev

Vrh cerkvene strehe krasi mogočen latinski križ. Na zvoniku, v katerem je zvon, posvečen sveti Trojici, je dvojni, oglejski križ. V cerkvi je nad kamnitim portalom vrat v krstilnico inačica jeruzalemskega križa. Nad ambonom pa je moderen križ iz sodobnega materiala. Tudi klopi v cerkvi so postavljene v koncentrične kroge tako, da prehodi označujejo križ, ki povezuje celotno občestvo vernikov. Za cerkvijo na zelenici stoji mogočen milenijski križ, ki je bil na priporočilo Vlade Republike Slovenije postavljen ob prehodu v novo tisočletje. Na Trubarjevi ploščadi pred cerkvijo pa so poti sestavljene tako, da iz ptičje perspektive ponazarjajo velik vesoljni križ, spuščen na tla.

 

Trubar - slovenski Evropejec in evropski Slovenec

Na Trubarjevi ploščadi pred cerkvijo je postavljeno sodobno spominsko obeležje Primožu Trubarju (1508-1586), očetu slovenskega naroda in protestantskemu duhovniku, čigar misel je še vedno aktualna. Raste iz zemlje in se odločno in pokončno dviguje iznad vsega kot junaški mož vere in vizije. Zre v bodočnost. Obkroža ga pet betonskih kvadrov, temeljnih kamnov reformacije: Solus Christus (samo Kristus), Sola fide (samo vera), Sola gratia (samo milost), Sola scriptura (samo Sveto pismo), Soli Deo gloria (samo Bogu pripada vsa slava). 

 

 

Avtor: Dr. Daniel Brkič